Select Page

Aktualno v knjižnici 2014/2015

NAGRADE ZA NAŠE PRAVLJIČNE LUTKE

 
V letošnjem šolskem letu so se učenci, ki so obiskovali interesno dejavnost Pravljična ustvarjalnica, udeležili natečaja z naslovom Moj najljubši slovenski knjiženi lik. Nastale so sovice Oke, škratje Kuzma, muce Copatarice, Mojce Pokrajculje, mački Muriji in ostali znani slovenski junaki, ki ste si jih lahko ogledali tudi na razstavi pred zbornico šole. Predstavitve knjižnih junakov smo poslali v Ljubljano in končno so tu rezultati natečaja. Komisija v sestavi slovenskih strokovnjakov na področju lutkarstva, pisateljev in pesnikov ter dramskih ustvarjalcev je med čudovitimi lutkami le s težavo izbrala nagrajence. Pa vendar, izredno veseli smo, da so med zmagovalci natečaja tudi učenci naše šole. Nagrajenci so Sovica Oka Ajde Platovnjak ter trije škratje Kuzma, ki so jih izdelali Jurij Svečak, Urh Birsa in Vito Cvitan. Nagrajeni učenci so se s svojimi lutkami in mentorji odzvali vabilu na zaključno prireditev na sedež Društva slovenskih pisateljev v ponedeljek, 22. junija 2015, ob 11. uri. Srečali smo se z mladinskim pisateljem Andrejem Rozmanom Rozo ter ponosno predstavili svoje lutke.
 
Mentorici Urška Sotler in Alena Munda 
 

ZAKLJUČEK PRAVLJIČNE USTVARJANICE
 
Tudi letos smo se poslovili od pravljične ustvarjalnice v primernem slogu. Kot ponavadi smo tudi tokrat ustvarjali, brali pravljice in se predstavili staršem, ki so nas obiskali, da bi videli, kaj vse smo letos počeli. Veliko se je nabralo, sodelovali smo na natečajih, izdelovali vabila, šolske scene in se tako povsem vključili v življenje na šoli. Staršem smo predstavili fotografije, jim recitirali in predstavili lutke, ki smo jih izdelali. Imeli smo se lepo in se tako poslovili opd pravljičnega leta. Imejte pravljično poletje tudi vi! Oglejte si fotografije v GALERIJI.
 
RASTEM S KNJIGO V ŠOLSKEM LETU 2014/2015
 
Nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo izvajajo Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Združenje splošnih knjižnic ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami in osnovnimi šolami s prilagojenim programom ter zamejskimi osnovnimi šolami. Tudi naši sedmošolci so v juniju obiskali Osrednjo knjižnico Celje, kjer so jim knjižničarke ponudile nekaj zanimivega počitniškega branja, nato pa so v dar prejeli knjigo slovenskega avtorja Slavka Pregla Odprava zelenega zmaja.
    rastem s knjigo2015b
 
REŠEVALI SMO SLOVENSKI KNJIŽNIČNO-MUZEJSKI MEGA KVIZ
 
V tem šolskem letu so učenci 6. in 7. razredov pri pouku reševali slovenski knjižnično-muzejski mega kviz, ki je bil tokrat osvečen Egipčanom. Rešitve mega kviza smo poslali v osrednjo knjižnico Celje, kjer so izbrali 5 nagrajencev, ki jih čakajo simbolične nagrade. 
To so: Urša Zakšek, Živa Steiner, Emili Jenko, Lena Grasselli in Ardita Jashari. 
V Ljubljani pa so izžrebali tudi nekaj razredov, ki si bodo v novem šolskem letu lahko brezplačno ogledali muzej po svoji izbiri. Za 6. a si je to nagrado prislužil Nikola Perić.
 VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO!

 

PRIREDITEV ZA ZLATE BRALCE

dsc 0071»Kdor bere, ni nikoli sam, saj ga spremlja domišljija na vsakem koraku.« Devetošolci, zlati bralci, to dokazujejo vsak dan. Vseh devet let osnovne šole jih je spremljala knjiga, zato so v četrtek, 28. maja, doživeli prav poseben dan. Kar 15 jih je bilo tokrat iz naše šole in ponosni smo na čisto vsakega od njih.

Letos so se zlati bralci iz celjskih osnovnih srečali v lapidariju na Savinjskem nabrežju, kjer je bila osrednja gostja Barbara Trnovec, etnologinja, kulturna antropologinja in avtorica knjige Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin. Uživali smo ob zanimivem recitalu in prijetnem pogovoru z avtorico, se posladkali z “Alminim čajem” in domov odšli bogatejši za knjigi, ki bosta prav gotovo našli častni mesti na naših domačih knjižnih policah. Prva je knjiga Otroci sveta, ki sta jo skupaj ustvarili pisateljica Janja Vidmar in popotnica ter fotografinja Benka Pulko. Druga pa je zgoraj omenjena knjiga o znameniti Celjanki Almi Karlin, ki bi jo moral poznati vsak Celjan.

Polni lepih vtisov so naši zlati bralci odhajali proti domu in si obljubili, da jih bo knjiga spremljala tudi na srednješolskih poteh.
Srečno!
Fotografije si lahko ogledate v GALERIJI.

ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE V ŠOLSKEM LETU 2014/2015

dsc 0027Šolsko leto nam počasi polzi iz rok in Spet smo se zbrali odrasli bralci III. osnovne šole Celje, da skupaj zaključimo že tretje poglavje v naši bralni zgodbi, v naši bralni znački za odrasle.
V torek, 19. maja, smo se na zaključni prireditvi bralne značke za starše, učitelje, stare starše in prijatelje zbrali vsi, ki smo v letošnjem šolskem letu osvojili bralno značko za odrasle. Sproščeno srečanje je bilo posvečeno besedam, pesmi in poeziji. Ne zastonj, saj je bila najbolj brana knjiga letos po izboru naših odraslih bralcev prav knjiga poezij, Ne bodi kot drugi Ferija Lainščka, z nami pa so bili gostje, ki jih besede in pesmi spremljajo vsak dan. Tokrat so prireditev popestrili člani Okteta 9, ki so nam s prečudovitim petjem polepšali zaključno dejanje 3. sezone bralne značke za odrasle na III. osnovni šoli Celje.
 
Le kaj bi brez besed, brez knjig. In tudi pesmi. Pesem nam lepša življenje, pa če je pisana ali zapeta. Marko Pavček pravi: »Pesem je, če si vesel in poješ vesele pesmi. Pesem je, če si žalosten in poješ žalostne pesmi. Pesem je, če si vesel in glasno zavriskaš, da te vsi slišijo. Pesem je, če se smejiš in se pesem smeje s teboj.« Veliko nasmehov so nam in vam v letošnjem šolskem letu privabile knjige. Takšne in drugačne: pustolovske, detektivske, fantazijske, erotične, pa še kakšne. Tudi na zaključni prireditvi jih ni manjkalo. Ugotavljali smo, da imajo tudi veliki pesniki, kot je bil Tone Pavček, težave z navdihom. Pesem se ne pojavi kar pred vrati, za pesem se je potrebno potruditi.
Kaj pa je pravzaprav poezija? Janez Menart je rekel, da je poezija bledi odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Pesem je pogostoma le približno tisto, kar je hotel povedati pesnik. In to je tista magična moč, ki oživlja pravo poezijo, da na more zastareti. Poezija, ki ne zastari, ki je večna, pesmi, ki nam že od nekdaj božajo dušo, pojejo člani Okteta 9, ki so bili naši gostje. Zapeli so nam krasne pesmi, ki jih vsi poznamo, od slovenskih ljudskih, šansonov, dalmatinskih in angleških.
 
Če pravimo, da se vse manj pogovarjamo drug z drugim, smo dokazali, da še vedno redno posegamo po knjigah in o njih znamo tudi kaj povedati. Knjiga je vedno z nami, da jo vzamemo s police in z njo preživimo nekaj trenutkov. Ciril Zlobec na vprašanje, kaj je poezija, odgovarja. »Dvoje strasti: ljubezen in pesem. In kaj je ljubezen? Del odgovora je v mojih poezijah. In kaj je moja poezija? Del odgovora je v moji ljubezni. Samo del. Do poslednje skrivnosti poezije ne bom prodrl nikoli, kakor ne bom nikoli doumel poslednje tajne ljubezni.«
 
Poezija, sreča, nasmeh, pesem in ljubezen. Kako primerne besede za zaključek našega novega bralnega poglavja. Ponosni smo, da si znamo vzeti čas in sodelovati tudi pri »neobveznih« dejavnostih naše šole. Tako smo zgled drugim, zlasti pa svojim otrokom in našim učencem. V prireditvi smo neizmerno uživali, tako voditelja, Urška Sotler in Tadej Gregorc, kot (po odzivih sodeč) tudi naši spoštovani bralci, ki ste nas počastili z obiskom. Še posebej pa se zahvaljujemo našim gostom, članom Okteta 9, ki so naše druženje obogatili in ga spremenili v nepozabno izkušnjo. Spoštovani bralci, upam, da se srečamo spet naslednje leto, do takrat pa vam želim obilo nepozabnih zgodb in izbranih pesmi!
Fotografije zaključne prireditve si lahko ogledate v GALERIJI.

PESNIK IN PISATELJ PETER SVETINA NA OBISKU

dsc 0238Šolsko leto se počasi bliža koncu in z njim še ena uspešna sezona branja na III. osnovni šoli Celje. V četrtek, 14. maja, je bil za bralce naše šole Celje poseben dan, ki smo ga preživeli v družbi imenitnega gosta, pisatelja in pesnika Petra Svetine. Vsi smo bili v pričakovanju, kaj nam bo povedal. Le kdo je ta mož, ki stoji pred nami, smo se spraševali. Preden se je pisatelj in predavatelj slovenistike na celovški univerzi odločil za študij na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je diplomiral iz slovenistike ter magistriral in kasneje tudi doktoriral iz starejše slovenske poezije, se je Peter Svetina preizkusil tudi kot študent medicinske fakultete. Ker mu je učenje verzov Krsta pri Savici šlo veliko hitreje in bolje od rok kot preučevanje človeške anatomije, se je vrnil na pot, ki jo je načrtoval že vse od tretjega letnika srednje šole. K besedam in literaturi. Danes piše poezijo in prozo, zlasti za otroke. Kar nekaj njegovih zgodb in pesmi smo spoznali že ored njegovim obiskom: gospoda Konstantina, pa mrožka, modrost nilskih konjev in najrazličnejše čudake, ki nastopajo v njegovih pesmih in zgodbah. Nekaj smo jih spoznali tudi, ko nas je obiskal, saj nam je prebral in pripovedoval kar nekaj svojih zanimivih zgodb in pesmi. Ugotovili smo, da ni nič fin, kot bi se za doktorja spodobilo, ampak topel, preprost človek, ki ima najraje besede in verze, pa seveda svojo družino. Lepo nam je bilo z njim, v spominsko knjigo bralnega priznanja pa nam je napisal: »Pot do vas je kratka, čeprav lahko traja eno celo knjigo.«

Oglejte si fotografije obiska v GALERIJI.

NA BRANJE! KNJIŽNA ČAJANKA OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE

dsc 0091Branje knjig je potovanje, saj lahko z njihovo pomočjo spoznavaš druge kulture in življenje, ki ga ne boš nikoli živel. To je tako, kot če bi živel več življenj. Knjiga daje mladim in starim širino in besedni zaklad, jim nudi vpogled v drugačno življenje, hkrati pa jih lahko tudi pomirja, sprošča ali navdihuje. Vsakomur se včasih njegovo življenje zazdi pusto in dolgočasno. In prav zato so na voljo knjige, da se potopiš v nek nov svet in odkrivaš nove stvari.
 
Tokrat smo prvič nasploh odšli na popotovanje po čudovitem svetu knjig in branja v »obliki« knjižne čajanke tudi učenci III. osnovne šole Celje. Po vzoru čajank za odrasle smo namreč 23. aprila, ob svetovnem dnevu knjige, pripravili knjižno čajanko za učence naše šole, ki so se v okviru skupnosti učencev odločili za udeležbo. Več kot 30 se nas je zbralo in šolska knjižnica je bila skorajda premajhna za vse, ki smo si želeli preživeti urico in pol ob sproščenem kramljanju o naših prvih knjigah, o pomenu branja za učence, vplivih na bralne navade, branju v domačem krogu, domačih knjižnicah in še marsičem. Mina Brezić nam je predstavila svojo raziskavo o bralni kulturi na naši šoli, voditeljici, mentorica skupnosti učencev, Julija Kramer, in knjižničarka Urška Sotler, pa sta spretno »krmarili« med vprašanji in odgovori učencev, ki so brez dlake na jeziku sproščeno spregovorili o branju in knjigah. 
 
Skupna misel vseh udeležencev je bila, da smo srečni, da nam je dana ljubezen do knjig in branja. Marsikateremu odraslemu in otroku dandanes tega ne moremo pripisati. Večina jih sploh ne ve, kaj zamujajo. Če bi zmanjkalo bralcev, bi se šola spremenila v dolgočasno stavbo  brez vsebine in domišljije. Upamo, da bomo še dolgo dokazovali, da nam je mar. Mar za branje, knjige in skupne dogodke, kot je bil ta čudoviti večer. Hvala vsem, da ste se udeležili knjižne čajanke in upamo, da bo postala tradicionalna.
Fotografije čajanke si oglejte v GALERIJI.

img 0619OBISKAL NAS JE MAČEK MURI

V ponedeljek, 20. aprila, je bil na naši šoli za nas, učence 1. triade, prav poseben dan. Dan, ki smo ga pričakovali cel teden, ko smo prebirali zgodbo o znamenitem mačku Muriju. Ta nas je v ponedeljek res obiskal s prav posebnim namenom. Letos aprila namreč mineva 40 let, odkar je prišel na svet in se odpravil po prigodah v Mačje mesto. Njegovo zgodbo je napisal pisatelj Kajetan Kovič, podobo pa mu je dala ilustratorka Jelka Reichman, z njegovim obiskom pa smo svetovni dan knjige, ki ga bomo praznovali 23. aprila.
V razrede je maček Muri prispel skupaj z našo knjižničarko Urško Sotler. Povedala nam je zgodbo o pravem mačku Muriju. Njegov lastnik in avtor pravljice, Kajetan Kovič, ga je imel doma, a so mu neprijazni ljudje v Ljubljani poškodovali nogo, zato mu je naredil opornico, ga preselil na deželo na Štajersko ter mu dal še nekaj neprecenljivega – nesmrtnost. Kdo danes ne pozna mačka Murija? Poznajo ga babice, dedki, mamice in mi. Zato smo bili še toliko bolj navdušeni, da nas je obiskal. Pozorno smo opazovali, kako se bo izkazal v različnih nalogah, da bi se vpisal na našo šolo. Naloge je uspešno opravil in zdaj ga že z nestrpnostjo pričakujemo v naše razrede. Maček Muri, želimo ti vse najboljše in pridi še kdaj, saj nam je bilo s tabo čudovito! Utrinke z obiska si oglejte v naslednji
 
Učenci I. triade

SREČANJE S PESNICO BARBARO GREGORIČ GORENC

V četrtek, 16. aprila smo bralci 4. razredov III. OŠ Celje skupaj s knjižničarko Urško Sotler odšli v knjižnico pri Mišku Knjižku, kjer nas je že nestrpno pričakovala pesnica Barbara Gregorič Gorenc. Razložila nam je zanimivosti svojih pesmi in nam sama iz prve roke prebrala nekaj svojih pesmi. Pripravila je tudi različne igre, v katerih smo lahko sodelovali. Na koncu smo se ji zahvalili z darilom in polni znanja odšli domov.
Jakob Gračnar, 4. a
Več o srečanju si lahko preberete v naslednjem PRISPEVKU.
11153525 10152961387288801 765189960 o

 

VABILO NA ČAJANKO ZA OTROKE OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE, 23. APRILU

vabilo cajanka za otroke2015

 

MNOGO KULTUR, ENA ZGODBA: OB 2. APRILU, MEDNARODNEM DNEVU KNJIG ZA OTROKE
Govorimo veliko jezikov, prihajamo iz različnih sredin, a delimo si iste zgodbe.knjizni sejem2014
Tuje zgodbe, domače zgodbe …
Isto zgodbo, povedano z različnimi glasovi, v različnih barvah …
Zgodbo, ki ostaja enaka …
Začetek, zaplet in konec …
Isto zgodbo, ki jo vsi poznamo in jo imamo radi.
Vsi smo jo slišali v različicah različnih glasov.
Vedno enako zgodbo …
V njej živijo junak, princesa in hudobec.
Ni važen jezik, niso važna imena ali obrazi.
Vedno gre za isti začetek, zaplet in zaključek.
Vedno isti junak, princesa in hudobec,
ki nas spremljajo, nam šepetajo v sanjah, nas zazibajo v sen.
Že davno so utihnili, a za večno živijo v naših srcih, 
ker nas skupaj vodijo v deželo skrivnosti in domišljije,
kjer se različne kulture zlijejo v eno zgodbo.

 

Pesem v prevodu Milana Dekleve je poslanica ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga po celem svetu obeležujemo danes. Poslanico je pripravila sekcija avtorjev mladinske književnosti Združenih arabskih emiratov. Mednarodni dan knjig za otroke poznamo tudi kot svetovni dan pravljic. In zakaj prav 2. april? Na ta dan se je namreč leta 1805 rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, ki ga pozna skoraj vsak otrok. Vzemite tudi vi danes v roke kakšno izmed svojih najljubših knjig v počastitev današnjega praznika, posvečenega knjigam in branju!

 

POVABILO NA NOČ BRANJA 2015
povabilo noc branja2015

 
SREČNO 2015!
srecno2015

BRALNA URICA V PROJEKTU RADI BEREMO
 
Počitnice se približujejo in tako bo za vse nas tudi več časa za vse tisto, za kar med šolskim letom zmanjka časa. Za naše hobije, tudi za branje. Zato smo se tudi v tem šolskem letu odločili, da nadaljujemo z našim projektom Radi beremo. Dan pred počitnicami je bila na vrsti prva bralna urica. 2. šolsko uro je bil čas za naše najljubše knjige ali tiste, ki jih trenutno beremo. Med 9.10 in 9.55 je bila na šoli čista tišina, saj smo bili vsi zatopljeni v svoje knjige, ki smo jih prinesli od doma ali pa smo si jih izposodili v knjižnici. 
 
Ne glede na to, ali smo imeli glasbo, slovenščino, matematiko, kemijo, zgodovino ali angleščino, v vsakem primeru je bilo 2. šolsko uro na urniku branje.
 
In zakaj smo brali ravno danes? Deloma zato, da s pisano besedo vstopimo v počitnice, ki se približujejo, deloma pa zato, da počastimo dan samostojnosti in enotnosti, državni praznik, ki ga praznujemo 26. decembra. Ta dan Slovenija obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita decembra 1990, na katerem smo se odločili za Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
 
Bralna urica je lepo uspela, zato se že veselimo naslednje, ki bo v mesecu febraurju. Kako so brali v 2. b, si oglejte v GALERIJI fotografij.
 
PONOVNO V DRUŽBI ČAJA, PIŠKOTOV IN KNJIG

Šušlja se, da Slovenci beremo vse manj. Kdo drug bi na glas zatrdil, da pravzaprav beremo veliko, a se je spremenil način branja. Večina pa se strinja, da upada število tistih, ki vsaj delček svojega prostega časa namenijo plemenitenju svoje bralne kulture.
Starši in učitelji smo tisti, ki bi naj otroku nudili pozitiven zgled. Kako bi torej naj brali naši otroci, če ne beremo MI?
V torek, 16. 12. 2014, se je na naši šoli zgodila že druga božično-novoletna knjižna čajanka, ki smo se je udeležili odrasli bralci III. osnovne šole. V prostore šolske knjižnice nas je ponovno zvabil vonj čaja, piškotov in seveda – knjižnih platnic.

Med sabo smo podelili vtise o zadnjih prebranih knjigah, govorili o naših bralnih navadah, poskušali razumeti deklico, ki ne mara knjig in predvsem – uživali v sproščenem klepetu o stvareh, ki nas veselijo ter izpopolnjujejo.

Potožili smo, da je škoda, ker v naši knjižnici niso bili zasedeni vsi stoli in napolnjene vse čajne skodelice, a ravno zato je bilo naše druženje intimno in nadvse prijetno. Se nam boste pridružili naslednje leto?

Gostitelja čajanke, Urška Sotler in Tadej Gregorc

Pripis: Ob zanimivem dogajanju smo popolnoma pozabili na fotografiranje.

OBISK PRI MIŠKU KNJIŽKU IN PISATELJICI TATJANI KOKALJ

dsc 0021Dobri bralci III. OŠ Celje smo se 20. 11. odpravili v Osrednjo knjižnico Celje, k mišku Knjižku, kjer nas je ob dnevu splošnih knjižnic obiskala slovenska pisateljica Tatjana Kokalj. Odlična otroška pisateljica nam je povedala veliko prigod o svojem otroštvu in o svojem nagajivem sinu ter kako so njene knjige nastale. Veliko smo klepetali in se tudi veliko smejali. Najbolj zanimiva in smešna prigoda je bila, ko je »mularija« povoženo krastačo vrgla gospe Heleni, sitni sosedi, v nabiralnik. Ko je bilo odlične predstavitve konec, nam je razdelila avtograme. Nato smo se vsi nasmejani do ušes vrnili v šolo.
Van, 4. a
 
 
Pisateljica Tatjana Kokalj nam je povedala veliko o sebi, o tem, kakšno je bilo njeno otroštvo, kje živi, kdaj je napisala prvo knjigo, o čem vse piše in za koga. Bilo je zelo zanimivo in še zabavali smo se. Z zanimanjem in veseljem smo poslušali vse, kar nam je povedala. Zato je tudi hitro minilo. Bili smo zelo veseli, da smo imeli možnost spoznati odlično pisateljico v živo. Razveselile pa so nas še knjižničarke na odhodu s sladkim presenečenjem-bombončkom.  
Živa, 4. b
 

Pisateljica Tatjana Kokalj nam je pripovedovala veliko zgodb iz svojega življenja, ki jih je zapisala tudi v svojih knjigah. Vse so bile smešne, zabavne, razburljive in seveda resnične. Govorila je o tem, kako je s prijatelji uganjala norčije in prav tako tudi njen sin. Izvedeli smo, da je odrasla v družini učiteljev in učiteljic, slišali smo tudi zgodbe o strogem očetu in muhasti nečakinji Gaji. Začudeni smo bili, kako hitro je minila ura obiska, tako napeto smo jo poslušali. 
Sara in Tia, 5. a 
 
Pisateljica Tatjana Kokalj se je najprej predstavila, potem pa nam je povedala nekaj njenih življenjskih zgodb. Seveda so vse te zgodbe omenjene  tudi v njenih knjigah. Povedala nam je, kako je postala pisateljica. Sledila so naša vprašanja, srečanje pa smo zaključili z avtogrami. Vsi smo bili zelo veseli, da smo spoznali pisateljico Tatjano Kokalj.
Sara, 4. a
 
V četrtek smo se odpravili v knjižnico, kjer smo se srečali s slovensko pisateljico Tatjano Kokalj. Ko smo se posedli, je pisateljica začela pripovedovati. Najprej nam je pripovedovala o njenem otroštvu, nato pa op tem, kako so nastale nekatere njene knjige. Najbolj zanimivo mi je bilo, ko je v otroštvu neki sosedi podtaknila povoženo krastačo v nabiralnik. A kmalu je bilo srečanja konec in smo se morali vrniti k pouku!
Martin, 5. b

{phocagallery view=category|categoryid=246|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

dsc 0100PRVIČ V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Da smo se prvo uro v knjižnici prijetno počutili je poskrbela naša knjižničarka – ga. Urška Sotler. Ob sličicah in kratkem »skeču« smo ponovili pravila obnašanja v knjižnici in si ogledali velik nabor knjig, ki si jih lahko izposodijo učenci III. osnovne šole.
Skupaj smo prebrali tudi zanimivo zgodbo o levu v knjižnici. Na koncu pa je lahko vsak odnesel domov svojo prvo knjigo, ki jo bo doma prebral s straši in jo v naslednjih dneh zamenjal z novo. Za spomin pa smo dobili še zanimive kazalnike v obliki pingvinčkov, da ne bodo strani označene s čokolado in mastnimi prstI!  Oglejte si utrinki v GALERIJI fotografij.
 

LJUDSKE PRIPOVEDKE V ŠOLSKI KNJIŽNICI
dsc 0113Danes smo prvo šolsko uro odšli v knjižnico. Najprej smo se malo pogovarjali o naših dveh pravljicah PRIPOVEDKA O SKALI IGLI in O POVODNEM MOŽU. Ti dve pripovedki imata skupnega to, da v njih nastopajo nadnaravna bitja. Nato smo pričeli z delom. Ga. knjižničarka nam je razdelila učne liste. Razložila nam je, na kateri polici najdemo ljudske pripovedi. Iskali smo jih na polici s črko L. Črka L pomeni LJUDSKO. Poleg učnih listov smo dobili majhne kartončke, na katerih je bil zapisan naslov knjige. Nato smo vsi odšli do police s črko L. Delali smo v parih. Vsak par si je vzel svojo knjigo. Reševali smo zanimive učne liste z ljudskimi pripovedkami.
Ana Fludernik
 
V ponedeljek smo za eno šolsko uro odšli v knjižnico, kjer smo se razdelili v pare in reševali učne liste na temo LJUDSKE PRIPOVEDKE. Na polici z ljudskimi pripovedkami smo poiskali ustrezno knjigo in poiskali naslov, zbiralca pripovedk, založbo, leto izida in število pripovedk. Nato smo napisali štiri naslove pripovedk, prebrali eno pripovedko in
napisali njen naslov, kraj dogajanja in vse osebe. Bilo je zanimivo.
Manca Ernst
Nekaj utrinkov ure v knjižnici si lahko ogledate v GALERIJI fotografij.