Select Page

Aktualno v knjižnici 2013/2014

Rastem s knjigo v šolskem letu 2013/2014

rastem s knjigo2014“Rastem s knjigo” ali knjiga vsakemu slovenskemu sedmošolcu je državni projekt Ministrstva za kulturo, Ministrstva za šolstvo in šport in Društva slovenskih pisateljev ter Javne agencije za knjigo v sodelovanju s splošnimi in šolskimi knjižnicami. Projekt je del sistematične podpore razvoju bralne kulture.
 
Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo OŠ« so:
– spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature;
– promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;
– spodbujanje motivacije za branje pri učencih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic;
– motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.
 
Tako sta 7. a in 7. b v juniju obiskala Osrednjo knjižnico Celje, kjer so jim knjižničarke predstavuile nekaj novosti in namigov za branje ob prihajajočih počitnicah. Ob obisku  knjižnice vsak sedmošolec prejme izbrano knjigo. Letos je bila to knjiga Vinka Moderndorferja Kot v filmu.
Urška Sotler
 

{phocagallery view=category|categoryid=202|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Začarana pravljična noč v šoli

zacarana noc2014Končno se je zgodila noč, ki smo jo pravljičarji pod vodstvom naših mentoric Alene Munda in Urške Sotler nestrpno pričakovali že celo šolsko leto. Tako se je 30. in 31. maja zgodila začarana noč v šoli. Zakaj začarana? Zato, ker smo si pričarali čudovito čarobno vzdušje in ker sta naši mentorici za nas pripravili kup trenutkov, ki nam bodo še dolgo ostali v spominu. Seveda nas je zelo zanimalo, kaj vse sta nam pripravili; vedeli smo, da bomo brali pravljice in ustvarjali, kot to vedno počnemo na naših tedenskih druženjih, a kaj nam še pripravljata, je bilo presenečenje.  Tisti, ki ne hodite k pravljičnem krožku, sploh ne veste, kako imenitno je prespati v šoli in početi še tisoč zanimivih stvari. Začelo se je popoldan, ko smo se vsi skupaj zbrali v šolski knjižnici. Ker je bila to začarana noč, smo se najprej okrepčali z začaranim napitkom. Kar malo smo pomišljali, ali bi ga spili ali ne. A slina polža lazarja s posušenimi murvami III. OŠ Celje je bila prav okusna. Po pravljici, ki nam je že nakazovala, kaj skritega nas še čaka, smo se lotili ustvarjanja naših čarobnih mačkonov. Pobarvali smo jih in jih pustili, da se posušijo, saj se je iz kuhinje že  vil slasten vonj po palačinkah, ki jih je za nas pekel gospod Toni. Po večerji pa smo se odpravili na lov za zaklad. To je bilo šele zabavno! Uganke so nas vodile po Celju, zvočni signal pa je nakazoval, kje je skriti zaklad skrit. Prav vse smo našli in se posladkali smo se z nagradami. Končni cilj lova na skriti zaklad je bil primeren našemu krožku – prispeli smo namreč do Osrednje knjižnice Celje, kjer je potekal festival vseustvarjalnosti. Dekleta so se razmigala na zumbi, fantje pa na igralih. A miganja še ni bilo konec. Ko smo prispeli v šolo, smo se igrali različne gibalne igre. Nekateri bolj zavzeto, drugi  manj, tretji pa so se že zavili v tople spalne vreče in brali knjigo, ki so jo prinesli s sabo. Klepetanje je počasi pojenjalo in nekateri prej, drugi kasneje smo utonili v zaslužen spanec.
 
Naslednji dan smo bili pokonci že malo čez sedem. S pomočjo mačka Vilibalda, ki je želel biti glavni v knjigi z istoimenskim naslovom, smo se dokončno prebudili. Po zajtrku je bil čas, da naši začarani mačkoni končno dobijo pravo podobo. Napolnili smo jih, da so bili prijetni na otip kot sam Vilibald, mi pa smo pripravili presenečenje za naše starše, ki so ob pol desetih prišli po nas. Pripravili smo jim čarobno mešanico – malo keksov, sladoleda, nutele, smetane in na vrhu, kot pika na i malo jagod. Zelo okusno je bilo, so povedali starši, in si z veseljem zapisali recept. Mi pa smo z razočaranjem ugotovili, da je naše začarane pravljične noči konec. Domov smo odšli z nasmehom na obrazu, saj je naša pravljična začarana noč odlično uspela.
Pravljičarji z mentoricama Urško Sotler in Aleno Munda

{phocagallery view=category|categoryid=197|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Prireditev za zlate bralce 2014
 
Bralec je za zgodbo enako pomemben kot pisatelj. A zgodba ima le enega pisatelja, medtem ko ima lahko bralcev na stotine ali na tisoče ali mogoče celo na milijone, bodisi v izvornem jeziku bodisi v prevodih. Brez pisatelja zgodbe ne bi bilo, a brez številnih bralcev po vsem svetu zgodba ne bi zaživela. 
 
zlati bralciZgodbe zlatih bralcev celjskih osnovnih šol so se srečale in zaživele na zaključnem druženju, ki je potekalo v četrtek, 29. maja, v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvorcu. Prav Barbara Celjska je bila osrednji lik in rdeča nit tokratne prireditve, saj nas je sprejela, o njeni zanimivi življenjski zgodbi pa  je spregovorila gospa Rolanda Fugger Germadnik. Zlati bralci so si ogledali tudi razstavo o Barbari Celjski na Trgu celjskih knezov, prisluhnili glasbi in druženje zaključili ob slastnih palačinkah. 
 
 
 
Seveda pa brez podelitve priznanj vsem zlatim bralcem, ki jih je bilo letos največ doslej, kar 144, ni šlo. Na naši šoli je bilo letos zlatih bralcev 18. Iz 9. a so to  Brina Bašič, Jure Dolinar, Neža Fink, Nik Koprivica, Pia Marolt, Viki Močič, Maja Pilko, Zorana Stjepanovič inLarisa Stropnik, iz 9. b pa Liza Brilej, Anastazija Faith Filipič, Izak Jenko, Eva Jurhar, Lan Oberžan, Carolina Ribič, Lana Skok, Maruša Steiner, Laura Tomažič in Tjaša Trafela.
 
Vsi so prejeli zaslužena priznanja in knjižne nagrade, mi pa jim želimo, da bi jih knjiga spremljala tudi na nadaljnjih življenjskih poteh.

{phocagallery view=category|categoryid=193|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Vrtec na obisku v knjižnici

V torek, 27. maja, so našo šolo obiskali otroci iz vrtca Sonce. Najprej so si ogledali šolsko knjižnico. Naša knjižničarka Urška jim je prebrala zanimivo pravljico o volku, ki se je naučil brati. Otroci so z zanimanjem poslušali pravljico, v spomin na prvi obisk šolske knjižnice pa so dobili lepa knjižna kazala v obliki sovice. Ogledali so si tudi kuhinjo, kjer so pomalicali. Obiskali so tajništvo, kjer jih je sprejel gospod ravnatelj, v zbornici pa so sedli na velike stole in se počutili kot pravi učitelji. Po hodniku so se povzpeli do najvišjega nadstropja in obiskali učence 3. a razreda. S skupnimi močmi so izdelali pikapolonice za srečo in si jih pripeli na majice. Za konec so jim tretješolci zapeli pesmico »Po mest sem španciral«, otroci iz vrtca pa »Mravljico«. Upamo, da so se vrtičkarji vrnili “domov” v vrtec polni lepih vtisov, saj bodo kaj kmalu postali šolarji.

{phocagallery view=category|categoryid=192|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje nas je obiskal Slavko Pregl

V petek, 23. maja, je bil za bralce III. OŠ Celje prav poseben dan.  Praznovali so vsi tisti, ki so celo šolsko leto del svoje prostega časa namenjali tudi branju ter in si tako prislužili bralno priznanje. Prav zaradi njih smo na obisk povabili Slavka Pregla, slovenskega mladinskega pisatelja, pripovednika, basnopisca, urednika.  Skoraj 2 metra visok gospod z očali na slikah izgleda hudo resen, a že ko je prišel na našo šolo, smo ugotovili, da sploh ni resen. Že navsezgodaj so ga razveselile petošolke, ki so odigrale odlomek iz njegove knjige Velika skrivnostna skrivnost. Tudi sam je poln hudomušnih domislic, ki jih z veseljem zapiše v svojih knjigah, pa tudi nam jih je nekaj »natresel«. V njegovih knjigah se vedno kaj dogaja, njegovi junaki raziskujejo, se odpravljajo na potovanje, dogajajo se jim neverjetne pustolovščine, prav takšne kot iz kakšnega napetega pustolovskega filma. V mladosti, ko je bil pisatelj še v kratkih hlačah kot njegovi junaki, je bilo priložnosti za domislice in potegavščine ogromno. Če se sam ni domislil kakšne, so to storili njegovi sošolci. Glavno je bilo, da je bilo življenje veselo. A bil je vse prej kot nadloga za učitelje. Zvezkov ni pozabljal doma, pred šolsko nalogo ga ni zvijalo po trebuhu, domačega branja ni prepisoval iz sto let starih zvezkov, urejal je šolski časopis. 

 
»Kdor bere, ne postavlja neumnih vprašanj,« pravi. Mi smo jih postavili kar nekaj in z veseljem je nanje odgovoril. Pripovedoval nam je o svoji mladosti, o svojih knjigah, o šoli in z veseljem smo mu prisluhnili. Dokazal je, da je vse prej kot resen visok pisatelj, ki cele dneve ždi v svoji pisarni in piše knjige. Vprašanja, ki bi se nam porajala, naj napišemo na list papirja in čez 200 let bo prišel spet na obisk in nam odgovoril nanje. 
V našo spominsko knjigo je zapisal: »Vedno je lepo priti med dobre bralce in vztrajne mentorje. Vse dobro še naprej!«

{phocagallery view=category|categoryid=190|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Zaključna prireditev bralne značke za odrasle 2013/2014

Šolsko leto bo kmalu naokoli, z njim pa se je v torek, 20. maja, zaključila že druga sezona bralne značke za odrasle na III. osnovni šoli Celje. Gostitelja, knjižničarja Urška Sotler in Tadej Gregorc, sva gostila večino bralnih značkarjev, ki se jih je v tem šolskem letu nabralo kar 72.  

 
Rdeča nit prireditve, ki je potekala v sproščenem, humornem vzdušju, je bila sreča. Zato smo na vabila, ki so jih prejeli bralni značkarji, zapisali misel Toneta Pavčka: »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.« Vsi naši bralni značkarji so tisti pravi ljudje po meri nas knjižničarjev, ki smo vsak dan obkroženi s knjigami in branjem. Dobre sledi so puščali s sodelovanjem pri bralni znački, s knjigami, ki so jih prebrali, s priporočili, ki so jih delili drug drugemu. Lahko bi misel Toneta Pavčka predelali tudi takole: »Sreča je srečati dobre knjige, ki v tebi pustijo dobre sledi.« Letos so jih naši bralni značkarji srečali ogromno in izbor priporočil smo spet izdali v knjigi, ki je vsako leto obsežnejša in jo je z veseljem prebirati.
 
Tudi med bralci so se v letošnjem letu spletle posebne vezi. Nismo se družili le s knjigo, temveč tudi med sabo. Naša bralna značka je živela polno življenje tudi med letom, ko smo pripravili dve izjemno uspešni knjižni čajanki. Na njih smo se pogovarjali o vsem mogočem, povezanem s knjigo: o svojih bralnih navadah, najljubših knjigah, naših bralskih pravicah, odnosu med knjigo in filmom, spodbujanju branja med mladimi. A najbolj nam je vsem ostalo pristno toplo vzdušje na obeh čajankah, ko smo imeli občutek, da bi lahko sedeli ure in ure in se pogovarjali. Tudi tokratna prireditev je bila prav posebna. Ob uvodnem nagovoru, ki je bilo prežeto tudi s kančkom humorja, je tisti »tapravi« (humor, seveda)  nastopil z našim gostom, slovenskim igralcem Renatom Jenčkom. Mojster, kot je, nas je uspel nasmejati, kot se za takšno prireditev tudi spodobi. Tudi zaradi njega je prireditev izjemno uspela.
 
Ob koncu smo vsem, ki so osvojili bralno značko, podelili zaslužena priznanja, knjižne nagrade za najuspešnejše med njimi in drobna darilca, broške v obliki slončka, ki jih bodo opominjale, da je sreča tudi v knjigah, le najti jo je treba. Spodbudijo naj nas, da se naslednje šolsko leto spet skupaj srečujemo s knjigami in v živo. 
 
A presenečenj še ni hotelo zmanjkalo. Za konec smo se posladkali še s presenečenjem, ki ga je za nas pripravila ekipa Poloninih sladkih skrivnosti, tortice na palčkah s prav posebnimi sladkimi črkami, ki so dale piko na i čudoviti prireditvi. 
 
»Sreča domuje pri tebi. Tudi pri meni. Tudi pri tvojih in mojih znancih in prijateljih. Sreča je razdeljena na vse ljudi in se na smeh drži in je nikoli ne zmanjka. Ko se sreča deli, se množi. Sreča pozna samo to matematiko. Ne da se je kupiti in ne prodati, mogoče jo je samo razdati.« (B. Golob)
 
Naj vas spremlja sreča in naj trosi svoje cekine med vas, drugo leto pa se srečamo v tretji sezoni bralne značke za odrasle na III. osnovni šoli Celje.
 
Knjižničarka Urška Sotler

{phocagallery view=category|categoryid=187|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Vabilo na zaključno prireditev bralne značke za odrasle v projektu “Beremo skupaj”

VABILO zakljucek BZodrasli2014

Proslavili smo svetovni dan knjige, 23. april

23. april je dan, ko po vsem svetu praznujemo svetovni dan knjige. Kaj sploh je knjiga? Če bi o tem povprašali na internetu ali v kakšnem slovarju, bi najprej izvedeli, da je knjiga »zbirka popisanih listov iz papirja, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.«  A vendar – a ni knjiga mnogo več kot to? V knjige ljudje že stoletja beležimo svoje misli, občutja in dognanja. V njo zapisujemo vse tiste stvari, ki bi jih sicer lahko hitro pozabili: od najpreprostejših kuharskih receptov do obsežnih, več tisoč strani dolgih zgodb. 
 
Tudi na naši šoli smo se odločili, da svetovni dan knjige na primeren način obeležimo. 1. učno uro so učenci in učitelji namenili dejavnosti, za katero sicer vse prepogosto zmanjka časa ali volje, branju. Verjamemo, da je bil današnji dan velika spodbuda, da knjiga ostane vaša zvesta spremljevalka tudi v preostanku dneva, meseca in let, ki so pred nami. S 3. branjem na svetovni dan knjige smo zaključili naš letošnji »bralni« projekt na povsem ustrezen, bralni način.
 
A to še ni vse. Za učence od 1. do 5. razreda je od 10. ure dalje v 2. nadstropju šole potekal knjižni sejem Knjiga za knjigo. Na njem je lahko vsakdo izmed učencev od 1. do 5. razreda sodeloval tako, da je prinesel svojo knjigo in jo nato zamenjal za kakšno drugo knjigo svojega prijatelja ali sošolca. Na stojnicah so se znašle knjige, ki so jih učenci že prebrali ali pa  jim enostavno niso pisane na kožo. Zamenjali so jih za druge in tako osvežili domače knjižne police. 

Pa še to: vse bralne značkarje bi rad opozorili, da se približuje tudi datum za oddajo vaših prispevkov za bralno priznanje. Zadnji datum za osvojitev bralnega priznanja je 16. maj, 23. maja pa bo na šoli za vse, ki boste osvojili bralno priznanje, potekala zaključna prireditev s prav posebnim gostom, ki se že veseli srečanja z nami.
 
Urška Sotler in Julija Kramer

{phocagallery view=category|categoryid=168|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

23. april: Svetovni dan knjige: 3. branje v projektu Radi beremo in knjižna stojnica

knjizni sejem2014Bliža se 23. april, svetovni dan knjige. Na naši šoli bomo ta dan obeležili z dvema dogodkoma. Prvi bo že 1. šolsko uro, ko bomo celo uro posvetili branju naših najljubših knjig in tistih knjig, ki jih trenutno beremo. Zato ne pozabite svoje knjige!
Na svetovni dan knjige pa bo potekal tudi knjižni sejem. 
Knjigo, ki je ne potrebujete več ali ste jo že večkrat prebrali, prinesite v šolo do srede, ko  jo boste lahko zamenjali za drugo knjigo. 
Menjajte KNJIGO ZA KNJIGO brez plačila!!!
Knjiga mora biti primerna za osnovnošolske otroke do šestega razreda. Prinesite knjige, ki jih bodo lahko brali vaši sošolci in prijatelji. Ne prinašajte knjig za predšolske otroke s trdimi platnicami. Knjiga ne sme biti počečkana ali raztrgana.
Obilo užitkov pri menjavi in branju »NOVE« knjige!
 
Srečanje z Andrejem Rozmanom Rozo

V četrtek, 3. aprila, smo nekateri učenci 4. in 5. razredov III. osnovne šole Celje odšli v knjižnico pri mišku Knjižku, kjer smo se srečali s slovenskim pesnikom in pisateljem Andrejem Rozmanom Rozo, ki je obiskal knjižnico pri mišku Knjižku ob aprilu, mesecu knjige.

 
Ker še nikoli nisem videla fotografije Andreja Rozmana Roze ali se srečala z njim v živo, sem mislila, da je čisto drugačen. Izgledal je malo starejši, a je bil zelo gibčen in tudi zelo smešen. Imel je tudi izjemno dober spomin, to se je pokazalo, ko nam je povedal kar nekaj svojih pesmi. Pripovedoval nam je tudi zgodbe, ki jih je napisal. Ker je tudi igralec in igra v gledaliških predstavah, nas je pri skoraj vsaki besedi znal nasmejati. Ob koncu smo ga lahko tudi vprašali, kar nas je zanimalo. Izvedeli smo, da piše tudi uganke, zato smo mu tudi mi postavili nekaj ugank. Njegova predstava nam je bila zelo všeč, a ko je bil čas za avtograme, se je takoj naredila gneča. Verjamem, da je bila predstava vsem zelo všeč, tako kot tudi meni.
Stella Heath, 5. a

Ko smo prišli v knjižnico, smo se posedli in srečanje se je pričelo. Gospod Andrej nam je najprej povedal, kakšne pesmi piše. Izvedeli smo, da je med drugim pisal tudi vojaške in moderne pesmi.
Nato nam je eden največjih pesnikov za otroke (zagotovo pa najbolj smešen) pripovedoval svoje zgodbe in recitiral pesmi, ki jih je napisal. Najbolj mi je bila všeč »sodobna« različica Prešernovega Povodnega moža.
Srečanje se je končalo s tem, da je zabavni gost delil avtograme. Zatem smo zadovoljni odšli nazaj proti šoli.
Martin Steblovnik, 4. b

{phocagallery view=category|categoryid=153|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

2. april, mednarodni dan knjig za otroke

plakat 2014Danes, 2. aprila, po celem svetu praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Tega je leta 1967 razglasila mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY, datum 2. april pa je izbrala zato, ker je bil to rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. 

Vsako leto v tem času obkroži svet poslanica s posebnim sporočilom, povezanim s knjigami in branjem. Naslov letošnje poslanice je Pismo otrokom vsega sveta, ki ga je pripravila irska sekcija za mladinsko književnost.

Takole pravi: »Bralce pogosto zanima, kako pisatelji pišejo – od kod jim zamisli? Najpogosteje dobijo odgovor, da so zgodbe plod pisateljeve domišljije. Toda: kje domuje domišljija, iz česa je in ali jo imamo vsi? Seveda jo imamo vsi! Kako bi sicer sanjali? Pisateljevo domišljijo sestavljajo pretežno besede. In tudi v domišljiji tistih, ki zgodbe berejo in poslušajo, se gnetejo pretežno besede.  Zato je bralec za zgodbo enako pomemben kot pisatelj. A zgodba ima le enega pisatelja, medtem ko ima lahko bralcev na stotine ali na tisoče ali mogoče celo na milijone – bodisi v izvornem jeziku bodisi v prevodih. Brez pisatelja zgodbe ne bi bilo, a brez številnih bralcev po vsem svetu zgodba ne bi zaživela. Zatorej, berite še naprej!«
 

Pomladanska knjižna čajanka odraslih bralnih značkarjev
Branje je čudežno potovanje. Tako pravi Daniel Pennac. Branje je potovanje, saj lahko s pomočjo knjig spoznavamo druge kulture in življenje, ki ga ne boš nikoli živel. To je tako, kot bi živel več življenj hkrati. Slovenska pisateljica Janja Vidmar pa pravi, da je »branje edino potovanje, s katerega se zagotovo vrneš živ, zdrav in bogat.« Na drugi, tokrat pomladanski knjižni čajanki odraslih bralnih značkarjev III. osnovne šole Celje, ki sta jo pripravila knjižničarja Urška Sotler in Tadej Gregorc, smo se zbrali ljubitelji knjig in branja, tisti, ki vsak dan potujemo v čudežne svetove in se vračamo nazaj v realni svet živi, zdravi in bogatejši.
 
Knjige nas bogatijo že vse življenje. Danes, včeraj in v mladosti. Na tokratni knjižni čajanki smo se spomnili naših prvih knjig, pobrskali smo po spominu in se spomnili naših najljubših knjig, tistih, ki jih prebiramo znova in znova in so nam sedle v spomin in srce. Prebirali smo pesmi in prozo ter drug drugemu priporočali kar nekaj naslovov, ki jih bomo nekateri kaj kmalu vzeli v roke. 

Sproščen pogovor o knjigah in branju, ki bi lahko trajal še pozno v večer, smo zaključili z nasmehom na ustih in enotnega mnenja, da smo preživeli prijeten večer z branjem in knjigo. Obljubilii smo si, da bomo še naprej pridni in strastni bralci, znova pa se srečamo (tokrat le tisti, ki bomo osvojili bralno značko) na zaključku bralne značke tretji torek v mesecu maju.
Upam, da se nam boste pridružili v čim večjem številu!
 
Urška Sotler in Tadej Gregorc

{phocagallery view=category|categoryid=147|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije


VABILO NA POMLADANSKO ČAJANKO ODRASLIH BRALNIH ZNAČKARKJEV III. OŠ CELJE

vabilo pomladanska cajanka

Kaligrafija za nadarjene
Kaligrafija je umetnost lepega pisanja. V današnji računalniški dobi kaligrafija vse bolj pridobiva zasluženo mesto v svetu umetnosti; omogoča nam unikatno oblikovanje voščilnic, vabil, priznanj ter izdelavo različnih okrasnih predmetov s posebnim čarom in lepoto. 
Učenke, ki so sodelovale pri programu Kaligrafija za nadarjene, so bile Špela Bošnjak, Zala Zanoškar in Patricia Petrej Črešnar iz 6. b, Mina Brezič iz 7. b, Ema Ocvirk in Katarina Gerl iz 8. a ter Živa Srše in Brina Jenček iz 8. b.
 
V času programa so učenke spoznale kaligrafijo, si ogledale kaligrafske izdelke, se seznanile z različnimi pisavami ter se naučile pisati eno izmed kaligrafskih pisav, gotico. Za kaligrafijo je potrebna natančnost, vztrajnost in veliko vaje. Le tako nastanejo čudoviti končni izdelki, na katere so lahko dekleta upravičeno ponosna, vsi ostali pa si jih lahko ogledate na razstavi v 1. nadstropju naše šole. Vabljeni!

{phocagallery view=category|categoryid=128|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Ugankarski december z OPB v šolski knjižnici

Imate radi uganke? Radi povezujete knjižne junake s predmeti iz pravljic? Radi rešujete knjižne uganke ali križanke? Potem vam je bil naš letošnji ugankarski december v šolski knjižnici pisan na kožo. Prav gotovo že veste, da oddelki OPB vsak teden obiščejo šolsko knjižnico, si tam izposojajo knjige ali zgolj brskajo po njig. Tokratni obiski pa so bili popestreni še z reševanjem ugank, križank in drugih zabavnih igris, povezanih s knjižnimi junaki, s katerimi smo preverili svoje znanje. Prav zabavno je bilo, zlasti potem, ko je bil čas za žrebanje. Gospa knjižničarka je vedno izžrebala tudi enega nagrajenca, ki je prejel lepo nagrado. Oglejte si, kako je potekal naš ugankarski december v šolski knjižnici.

{phocagallery view=category|categoryid=117|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Radi beremo 1

V šolskem letu 2013/2014 bomo na III. osnovni šoli Celje ponovno izvedli projekt skupnega šolskega branja z naslovom Radi beremo.

 
V projektu bomo sodelovali vsi učenci in strokovni delavci šole. Želimo, da bi se zopet v večji meri vrnili h knjigam in branju, se o njih pogovarjali, spoznavali praznike, povezane z branjem, izmenjavali mnenja o prebranem, drug drugemu priporočali knjige, navsezadnje tudi osvojili bralno priznanje v še večjem številu kot v lanskem šolskem letu. Učenci, učitelji in starši! Zato bomo trikrat letno eno šolsko uro namenili knjigam in branju, saj bomo brali vsi na šoli. Branje je potovanje, pravijo, zato smo prvič potovali s knjigo v neznane svetove v ponedeljek, 23. decembra, in tako tudi z branjem počastili dan samostojnosti in enotnosti ter tako na najboljši možni način- s knjigo – proslavili začetek počitnic. Učenci od 1. do 5. razreda so brali 2. šolsko uro, učenci od 6. do 9. razreda pa 3. šolsko uro.

In tako smo se zatopili v naše knjige, ki smo jih prinesli s sabo in jih trenutno beremo. Brali so najmlajši na šoli, prvošolci, ki so poslušali pravljico, ki jo jim je prebrala učiteljica, potem pa sami brskali po knjigah; brali so učenci 2. razreda, ki jim gre branje še malo težje od rok, zato jim je pravljico najprej pripovedovala učiteljica, potem pa so brali sami; brali smo vsi učenci do 9. razreda, učitelji, dežurni učenec … Kako prijetna »bralna tišina« je »odmevala po naših hodnikih, saj smo bili vsi zatopljeni v svoje knjige. Pa vi, katero knjigo imate vi na nočni polici? Ste med počitnicami brali kaj zanimivega in bi nam o tem radi poročali? Vabljeni! Učenci v šolsko knjižnico, učitelji in starši pa po elektronski pošti!

Naj bo začetek leta poln bralne energije, vsem pa želimo, da bi vas knjige čim pogosteje popeljale na bralno potovanje!

{phocagallery view=category|categoryid=116|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

voscilo2013 2014

Božično-novoletna knjižna čajanka

Mongolski pregovor pravi: “Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.” Odrasli bralni značkarji III. osnovne šole se zavedamo izjemnega pomena zgoraj napisanega pregovora. Morda je sonca v kratkih decembrskih dneh malo manj, a knjige, naše prijateljice v dobrem in slabem, so neprestano v naši bližini. Z nami potujejo in vstopajo v neznane svetove, bdijo nad nami in ne nazadnje – živijo v nas.

Zgodbe iz knjig so tiste, ki osmišljajo naše življenje. Iz zgodb črpamo navdih za to, kar nato sami počnemo v  življenju. Z njimi tkemo medmrežja domišljije in včasih s svojo najljubšo zgodbo, kot gospod Morris Lessmore v svoji knjigi knjigi Čudovite leteče knjige Morrisa Lessmora, odletimo kar v nebo.

Na božično-novoletni knjižni čajanki, ki sta jo pripravila knjižničarja Urška Sotler in Tadej Gregorc, smo se zbrali vsi, ki imamo radi knjigo in branje. In čaj in piškote. Uživali smo v sproščenem pogovoru o zadnjih prebranih knjigah, se pogovarjali o prednostih in slabostih elektronske knjige, »tehtali« knjigo kot božično darilo, in kar je najpomembneje: spregovorili o tem, kako bi sebe ter naše otroke spodbudili, da bi brali bolje in več.

Bogat nabor preteklih osebnih izkušenj s področja motivacije za branje nas je napotil k razmisleku o možnih načinih, s katerimi bi oplemenitili bralno kulturo v našem okolju. Na dan je prišlo kar nekaj spodbudnih predlogov in strinjali smo se, da bi lahko nekatere izmed njih v priohodnosti tudi izvedli: doma ali v šoli.

Odšli smo vedrih misli in z nasmehom na obrazu enotnega mnenja, da smo preživeli prijeten večer z branjem in knjigo. Zaobljubili smo si, da bomo tudi v novem letu še naprej tako pridni bralci. O svojih dosežkih pa bomo poročali tudi na naslednji knjižni čajanki. Pridružite se nam tudi ostali!

{phocagallery view=category|categoryid=114|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Miselni vzorci kot način učenja

Ko govorimo o uspešni šoli, že vrsto let poudarjamo pomanjkljivo bralno pismenost naših učencev, pa ne samo pri slovenščini. Pri vseh predmetih morajo učenci znati brati in razumeti navodila, da lahko uspešno rešujejo naloge.

In kako se lotiti daljšega besedila? Najprej ga je potrebno preleteti in podčrtati ključne besede ali besedne zveze (ne celih povedi), nato pa iz teh besed ali besednih zvez sestaviti miselni vzorec.

Bistvo miselnega vzorca je, da je pregleden. Torej je na sredini z velikimi tiskanimi črkami naslov teme, ki je obravnavana. Z velikimi tiskanimi črkami zapišemo tudi glavne podteme in jih razvejamo. Z malimi tiskanimi črkami pa sledijo podrobnosti, zanimivosti, odlomek iz literarnega dela, tudi kakšne fotografije ali risbe ipd. Pazimo, da je prostor primerno razporejen, da upoštevamo rob, da uporabljamo barvne svinčnike.

Če upoštevamo vsa ta navodila, miselni vzorci dosežejo svoj namen; izboljšati bralno pismenost naših učencev, ponavljanje naučenega. V 6. a smo obiskali knjižnico, kjer nam je knjižničarka predstavila različne miselne vzorce, nato so učenci iz knjig poiskali podatke o Francetu Bevku in si zapisali ključne besede oz. besedne zveze. Sledila je izdelava načrta za miselni vzorec, doma pa so morali narediti prikaz naučenega. Sledilo je vrednotenje v razredu in razstava na razrednem panoju.

Kako nam je uspelo? Oglejte si fotografije in presodite sami.
Gabrijela Sotler, učiteljica slovenščine v 6. a

{phocagallery view=category|categoryid=113|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

 
 
Praznično-knjižni kotiček v 6. b

V soboto, 7. 12. 2013 smo imeli na naši šoli praznično druženje s starši ob stojnicah, obloženih z izdelki učencev. Učenci in razredničarka 6. b smo si ta dan zamislili malo drugače in svojo zamisel smo tudi uresničili.
Kako?
Našo učilnico smo spremenili v praznično–knjižni kotiček. Ponujali  smo stare knjige in revije v zameno za prostovoljne prispevke, hkrati pa smo imeli tudi razstavo knjig s prazničnimi vsebinami. Tako smo marsikomu dali idejo, s katero knjigo v roki preživeti proste urice med prazniki. Za naše obiskovalce smo pripravili tudi sladko pogostitev, ki so jo prispevale naše mame in nekateri učenci.
Učilnica za matematiko se je ta dan tako prelevila v kulturni prostor in veseli smo, da je bil obisk izredno velik. Starši, otroci, pa tudi babice in dedki so z veseljem segali po knjigah. Ob koncu druženja smo pravzaprav razdelili vse rabljene knjige in revije, zato lahko upravičeno trdimo, da se bo med počitnicami veliko bralo. 
In zakaj smo se odločili za takšno obliko sodelovanja na našem tradicionalnem bazarju?
Preprosto zato, ker smo se učenci in razredničarka ob začetku šolskega leta dogovorili, da bomo letos osvojili bralno priznanje vsi učenci 6. b razreda in seveda tudi razredničarka. K akciji smo povabili tudi starše in verjamemo, da nam bo uspelo! Torej, zdelo se nam je prav, da svojo odločitev o osvojitvi bralnega priznanja podpremo s konkretno akcijo in tako bralno kulturo na »naš način« podarimo tudi obiskovalcem bazarja! 
Veseli smo, da smo božično–novoletni bazar preživeli nekoliko drugače kot prejšnja leta. Še bolj pa nas veseli, da lahko pri naši celoletni akciji vedno računamo na pomoč naše knjižničarke, ki je to drzno odločitev sprejela z nasmehom na obrazu in nam vseskozi stoji ob strani ter nas spodbuja.
 »Podarimo si prijetne trenutke« je bila glavna misel našega kotička, saj so se obiskovalci ob knjigah ustavili in poklepetali z nami. Drug drugemu smo tako namenili čas ter dobro voljo. Ob koncu dneva smo bili vsi bogatejši za še eno lepo izkušnjo.
Hvala vsem, ki ste nas obiskali,
razredničarka Tanja Gabršček in učenci 6. b

{phocagallery view=category|categoryid=109|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije


Srečanje 6. b s pisateljem Žigo X Gombačem na dan slovenskih splošnih knjižnic

»Če ustvarjaš za otroke in mladino, mora biti buden otrok v tebi« 

Na letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic so šestošolci naše šole doživeli zanimivo in zabavno srečanje z mladinskim pisateljem, radijskim urednikom in glasbenim poznavalcem Žigo X Gombačem.
 
Učencem je povedal, da je bil v mladosti prav takšen »mulc« in rogovilež, kot so oni, ko pa je kot osnovnošolec prejel literarno nagrado za najboljši spis, je spoznal, da lahko svojo odvečno energijo koristneje uporablja, spoznal je, da lahko počne nekaj drugega. Tako se je do danes podpisal pod kar devet knjižnih zbirk, ki smo si jih pogledali na priložnostni razstavi v Osrednji knjižnici Celje, in pod več kot 90 pravljic. Njegovi starši so ga navdušili za odkrivanje zgodovine, tako danes piše zgodbe o Živi v muzeju. Radovednost pa je v njem vzbudila tudi poučne zgodbe o tem, kako na primer deluje radio. 
 
Postati pisatelj, je povedal, je preprosto, a pogoj za to je, da odkriješ otroka v sebi, ki mora biti ves čas buden, radoveden, a tudi spoštljiv do otrok in narave, potem se razvije domišljija, ki ji dodaš kanček »odštekanosti«, in če je zgodba takšna, ki bi se lahko zgodila vsakemu otroku, potem je prava in otroci jo podoživijo in sprejmejo. Pravi, da sta najboljša kritika njegova otroka.
 
Zakaj ima med imenom in priimkom črko X, nam je tudi zaupal. Pravi, da je to njegova »blagovna znamka«, ki uteleša zdrav in pozitiven življenjski slog.
 
Na koncu smo se z njim pogovarjali, nato pa še fotografirali. Lepo je bilo v njegovi družbi.

{phocagallery view=category|categoryid=101|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Čarovniško branje v 1. razredih
Tik preden smo se vsi skupaj odpravili na krompirjeve (a zato nič manj zaslužene!) počitnice, smo učenci 1. razredov še obiskali šolsko knjižnico, da si izposodimo kakšno fino knjigo za počitniško branje.
A to ni bil edini razlog našega obiska. V času, ko smo učitelji in učenci na prvem »dopustu« v novem šolskem letu, naš domišljijski svet napolnijo podobe najrazličnejših čudnih, strašljivih, pošastnih bitij. Čarovnice, vampirji, volkodlaki, zombiji … O njih beremo v knjigah, vidimo jih na televiziji, 31. oktober pa je tudi dan, ko ta bitja čudežno oživijo in začnejo tavati po svetu.    
Zato smo se prvošolci odločili, da v šolsko knjižnico pridemo preverit »teren« in potipat, kaj ta čudna bitja načrtujejo v letošnjem letu. Pričakovali smo marsikaj strašljivega, skoraj groznega, naleteli pa na …

prav posebno pošast.

Tako je, pošast, ki smo jo tokrat srečali v knjižnici, ni bila prav nič strašljiva in prav nič grozna. Bila je čisto prijazna in prisrčna, deček Gal pa se je z njo celo spoprijateljil! Ugotovili smo, da se nam pošasti, ki v tem času strašijo po svetu, pravzaprav ni treba bati. Kvečjemu se lahko od njih veliko naučimo, nič pa ni narobe, če si občasno katero malce – prisvojimo.    
 
Prijazno-strašljiv pozdrav iz šolske knjižnice in nasvidenje po počitnicah!
Tokrat je pravljico pripovedoval knjižničar Tadej Gregorc.

{phocagallery view=category|categoryid=86|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

S pravljičnimi junaki v šolski knjižnici

V petek, 11. 10. 2013, smo učenci 2. b skupaj z učiteljico gospo Darjo Bastl in našo Muco Copatarico obiskali šolsko knjižnico. Skupaj smo raziskovali svet književnih junakov. Naša knjižničarka  ga. Urška Sotler nam je pripravila zanimiv kviz o književnih junakih in izkaznice za šolsko knjižnico.  Vsak je na svojo izkaznico narisal svojega najljubšega junaka.  Izdelali smo si čudovite izkaznice.  Spremljale nas bodo pri naših obiskih knjižnice in izposoji knjig.

{phocagallery view=category|categoryid=87|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

Prvošolski prvič v šolski knjižnici

V petek, 30. septembra, je šolska knjižnica zažarela v polnem sijaju veselih in nadobudnih otroških lic. Prvič v tem šolskem letu so nas namreč obiskali naši prvošolci.


Da bi se jim prvi obisk šolske knjižnice kar najlepše vtisnil v spomin, smo jim pripravili topel sprejem. Skupaj smo ugotovili, da je naša šolska knjižnica prostor, namenjen vsem učencem naše šole in da si v njej lahko izposojamo knjige, ne moremo pa jih kar odnesti domov za zmeraj! 
Ker pa je včasih poslušati, kaj piše v knjigi, še zanimiveje kot listati po njej, je gospa knjižničarka otrokom prebrala zanimivo pravljico o tem, kaj se zgodi, če pride v knjižnico pravi pravcati lev. Tako je, prav ste prebrali, LEV! Poslušali so z napetimi ušesi in uživali v podobah iz pravljičnega sveta.     
Vsak prvošolec je nato v dar prejel knjižno kazalo s podobo sovice, ki jim bo v pomoč pri branju zgodbic in pravljic skupaj s svojimi starši.
Ob koncu obiska si je vsak prvošolec izbral eno iz pestrega izbora slikanic, ki jih imamo v knjižnici. Slovesno je obljubil, da bo nanjo lepo pazil in če se bo knjiga vrnila v knjižnico brez »ušes«, odrgnin in ostale »solate«, jo bo že ob naslednjem obisku lahko zamenjal za novo, morda še zanimivejšo.

{phocagallery view=category|categoryid=72|limitstart=1|limitcount=5|detail=3|displayname=0|displaydetail=0|imageshadow=shadow1}

Ogled celotne galerije

26. september, evropski dan jezikov

26. september je z letom 2001 postal praznik evropskih jezikov. Evropa je prava jezikovna zakladnica: 24 uradnih jezikov EU, več kot 60 regionalnih in manjšinjskih jezikov, ki jih govorijo pripadniki avtohtonih evropskih skupnosti, jeziki priseljencev iz drugih držav in celin. Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2001 s pobudo za evropsko leto jezikov želela opozoriti prav na to neverjetno jezikovno bogastvo.

Evropsko leto jezikov so obeležili v 45 evropskih državah. Na stotine dejavnosti je prebivalcem predstavilo bogastvo jezikovne različnosti in pomen učenja jezikov. Jeziki so vezivo evropskega povezovanja, zato se pobuda nadaljuje z evropskim dnevom jezikov. Njegov namen je opozoriti na pomen večjezičnosti v Evropi, ohranjati jezikovno in kulturno različnost in spodbujati učenje jezikov v šoli in zunaj nje.

Na naslednji POVEZAVI si oglejte, kako so pri slovenščini počastili dan jezikov. 

dan jezikov2013

8. september, mednarodni dan pismenosti

dan pismenosti»Nepismenost se je v zadnjih dvajsetih letih zaradi mednarodnih prizadevanj, da bi dosegli razvojne cilje ob prelomu tisočletja, zmanjšala. Danes zna 84 % svetovnega prebivalstva brati in pisati – leta 1990 je bilo pismenih le 76 %. V dvajsetih letih se je število nepismenih zmanjšalo za več kot 100 milijonov ljudi. A to ne zadošča. […] V enaindvajsetem stoletju je pismenost bolj kot kdajkoli prej temeljni kamen miru in razvoja. Pismenost je precej več kot zgolj prioriteta v izobraževanju – to je največja naložba v prihodnost in prvi korak  k vsem novim oblikam pismenosti, ki so potrebne v enaindvajsetem stoletju. Radi bi zaživeli v stoletju, kjer zna vsak otrok brati in s pomočjo svojega znanja postati samostojen. […] Ob tem mednarodnem dnevu pismenosti pozivamo vlade, da združijo moči in uresničijo sanje. To zahteva svežo finančno podporo, strategije, ki vključujejo vse prebivalstvo, nove in bolj inovativne ukrepe, popolno izkoriščanje novih tehnologij. Razvoj zadnjih let nam kaže, da je vse to mogoče, in UNESCO si z vsemi močmi prizadeva, da bi se tudi zgodilo.«
Irina Bokova, generalna direktorica, UNESCO

V letu 2013 smo že močno zakorakali v tretje tisočletje, pa se še vedno pogosto oziramo v preteklo stoletje. V preteklosti opazimo napake, iz katerih se lahko učimo, včasih v minulih dneh in dogodkih iščemo navdih, pogosto pa nadaljujemo zgodbe, ki so še vedno aktualne. UNESCO si že vse od ustanovitve Odbora za izobraževanja leta 1946 prizadeva za višjo pismenost, ki bi prav vsem ljudem zagotovila pravico do znanja kot bistveni pogoj za boljše življenje. Od leta 2003 do 31. decembra 2012 je pod okriljem Združenih narodov in z geslom »Pismenost kot svoboda« teklo prvo desetletje pismenosti, ob letošnjem mednarodnem dnevu pismenosti (8. septembra) pa gledamo v vse bližjo prihodnost in razmišljamo o pismenostih za 21. stoletje.